Razvitih je bilo veliko različnih metodologij za načrtovanje in vzdrževanje informacijskih sistemov. To poglavje ne razvija nove metodologije, niti ne opisuje nobene od obstoječih metodologij. Raje bo poudarjenih pet vidikov, ki so ključni za uspešni prehod:
Prehod na evro je s stališča informacijskih sistemov zapleten proces, ki ne sme biti podcenjevan. Zato morajo vsa podjetja (razen najmanjših) ustanoviti projektno ekipo, ki jih bo vodila skozi proces uvedbe evra. Ta projektna ekipa mora biti seznanjena s:
€-projektna ekipa mora igrati aktivno vlogo pri:
Pred začetkom dela na planiranju uvedbe evra, mora podjetje imeti dober pregled svojega finančnega informacijskega sistema. Ta korak je precej tehnične narave, saj zahteva od podjetja da:
Pripravi seznam informacijskih sistemov, ki obdelujejo finančne informacije. Podjetja vedno pogosteje ugotavljajo, da uporabljajo več informacijskih sistemov, kot so mislila. Mnogi pomožni sistemi (npr. preglednice) so ponavadi spregledani, ko se razmišlja o informacijskih sistemih. Podcenjevanje števila sistemov, ki sodelujejo pri uvedbi evra, lahko povzroči velikanske težave, saj niso zajeti v strategiji prehoda.
Dokumentira tehnične detajle implementiranih informacijskih sistemov:
Uvedba evra je lahko tudi razlog za menjavo informacijskega sistema. Menjati preveč stvari hkrati, ni varno. Če se razmišlja o novem sistemu, se naj ta menjava izvede pred uvedbo evra.
Naslednji korak v procesu uvedbe evra je določitev prioritet in strategije prehoda na evro.
Prioritete za prilagoditev informacijskega sistema so odvisne od:
Možnih je več strategij prehoda na evro:
Podjetje izvede prehod na vseh informacijskih sistemih hkrati. Ta pristop se izogne težavam, ki so posledica uporabe mešanih sistemov (nekaj v evrih, nekaj v tolarjih). Da bi se izognili katastrofam, je potrebno natančno planiranje in testiranje. Pomembno je, da se planira dovolj časa za konverzijo vseh potrebnih zgodovinskih podatkov. Če bi te obdelave zahtevale preveč časa, je potrebno razmisliti o dodatni strojni opremi ali se odločiti za postopno konverzijo. Dodatni zaplet pri uporabi pristopa velikega poka predstavlja dejstvo, da so finančne transakcije v večini sistemov vezane na finančno obdobje.
Primer:
Podjetje A ima poslovno leto enako koledarskemu letu. Od začetka novega poslovnega leta, se vse nove transakcije beležijo v knjigovodsko obdobje januar. Vendar knjigovodsko obdobje december še ni “zaprto“, saj mora podjetje narediti še zaključek poslovnega leta in morebitne korekcije. Knjigovodsko obdobje december bo “zaprto” šele nekje med januarjem in aprilom. Pristop velikega poka bi bil v tem primeru kompliciran, saj je knjigovodsko obdobje december še v tolarjih, medtem ko je knjigovodsko obdobje januar že v evrih.
Iz zgornjega primera je jasno, da pristop velikega poka ni primeren, če morajo pretekla knjigovodska obdobja ostati “odprta” za daljše obdobje (več kot nekaj tednov).
Pri tem pristopu, se izvede prehod posamičnih sistemov “po potrebi” oziroma ko so le- ti pripravljeni. Na tak način se izognemo nekaterim rizikom pristopa velikega poka. Slabost tega pristopa je v tem, da nekateri sistemi že uporabljajo evro, medtem ko ostali še vedno uporabljajo tolarje. To zahteva posebne vmesnike, ki pretvarjajo valuto med temi sistemi. Takšni vmesniki imajo zelo kratko življensko dobo in so lahko relativno dragi. Postopni prehod zahteva obsežno interno koordinacijo in visok nivo koncentracije čez daljše obdobje, kar je samo po sebi težko.
Nekatera podjetja mogoče ne bodo mogla spremeniti svojih sistemov za uporabo evra ali pa njihov dobavitelj programske opreme ne bo pravočasno ponudil potrebnih orodij za prehod. V takšnih primerih lahko podjetje razmišlja tudi o menjavi informacijskega sistema. Implementacija novega sistema zahteva precej časa za izvedbo morebitnih dodelav, nastavitve, prenos podatkov in šolanje. To je potrebno upoštevati pri izdelavi terminskega načrta.
Večina podjetij uporablja kakšno tujo rešitev. Kljub dejstvu, da je večina ponudnikov rešitev objavila, da bodo njihove rešitve pripravljene za prehod na evro, jih večina še nima delujoče rešitve, ki bi jo lahko pokazale.
Pet vidikov odvisnosti od tujih rešitev si zasluži posebno pozornost:
Posodobljena verzija rešitve, ki podpira poslovanje v evrih je lahko manj zanesljiva kot obstoječa verzija. Podjetje naj planira dovolj časa za preučitev nove verzije. Pripravi naj tudi alternativne strategije v primeru da se pojavijo večje težave.
Podjetja, ki uporabljajo tuje rešitve naj ne čakajo na zadnji trenutek za pripravo na prehod na evro. Tudi slepo zaupanje obljubam ponudnikov ni priporočljivo.
Izobraževanje uporabnikov je izredno pomembno za uspešen prehod na evro. Uporabniki bodo morali reševati situacije, za katere jih je potrebno izobraziti:
Nazaj na: Vpliv na informacijski sistem