Za uspešno pretvorbo je pomembno, da se v informacijskem sistemu identificirajo vsi podatki, ki jih je potrebno vključiti v pretvorbo. To so predvsem polja z denarnimi zneski in oznakami (šiframi) valut.
Priporočeno je, da se v produkcijskem sistemu ohranijo vsi spremenjeni zneski in oznake valut. Ti se lahko shranijo kot pomožne evidence. Če to ni mogoče, je potrebno vzpostaviti vsaj vzporeden dostop do podatkov, kot so bili pred pretvorbo.
Informacijski sistemi uporabljajo različne pristope za označevanje tolarjev. Najpogosteje so zneski v tolarjih označeni z oznako valute, tako kot to velja za zneske v tujih valutah. Pogost je tudi pristop, kjer zneski v lokalni valuti niso posebej označeni z oznako (šifro) valute. Pretvorba mora poskrbeti tudi za zamenjavo teh oznak.
Nekatera podjetja zaradi poročanja tujim lastnikom, ali drugih razlogov, vodijo glavno knjigo tudi v dodatni valuti. Pri prehodu na evro imajo več možnosti, kako postopati. Če so kot dodatno valuto uporabljala evro, lahko za novo dodatno valuto izberejo tolar in tako ohranijo zgodovinske podatke v tolarjih kar neposredno v sistemu (ne velja za vse sisteme). Če dodatna valuta ni bila evro, pretvorba nima vpliva na to področje.
Pretvorbo je potrebno izvesti tudi v pomožnih knjigah kot so: postavke kupcev in dobaviteljev, knjiga DDV, evidenca osnovnih sredstev. Pri tem je potrebno paziti, da zaradi zaokrožanja delnih vsot ne pride do neusklajenosti z glavno knjigo.
Poskrbeti je potrebno tudi za pretvorbo zneskov v še ne knjiženih naročilih, računih in dobropisih. Pri teh se ne uporabi tečaj zamenjave določen s strani Sveta EU, ampak se uporabi tečaj, ki je veljal ob kreiranju dokumenta.
Več o:
Informacijski sistem – Informacijski sistem je kombinacija strojne in programske opreme, ki jo podjetje uporablja za beleženje, obdelavo in hranjenje informacij.
Strojna oprema – Strojna oprema je računalniška oprema, ki se uporabljajo v podjetju.
Programska oprema – Programska oprema so programi, ki se uporabljajo za obdelavo informacij.
Finančni informacijski sistem – Finančni informacijski sistem je informacijski sistem, ki se uporablja za obdelavo finančnih informacij kot so računi, plačila, konti, itd.
Zgodovinske finančne informacije – Zgodovinske finančne informacije so vse tiste finančne informacije, ki so bile zabeležene v finančnem informacijskem sistemu, pred uvedbo evra. Takšne finančne informacije se lahko nanašajo na pretekle, sedanje in prihodnje transakcije (npr. prejeta plačila, terjatve, dana naročila), sredstva in obveznosti, ter finančne informacije o drugih partnerjih. Hranjenje finančnih informacij je potrebno zaradi razlaganja preteklosti, upravljanja sedanjosti in planiranja prihodnosti.
Glavna knjiga – Glavna knjiga je finančni informacijski sistem, ki se uporablja za knjigovodstvo.
Pomožna knjiga – Pomožna knjiga je finančni informacijski sistem, ki se uporablja za beleženje podrobnosti transakcij. Pomožne knjige so ponavadi povezane z glavno knjigo, ki beleži le del podrobnosti ali glavno vsebino.
Nekaj primerov informacijskih sistemov, ki so prizadeti zaradi uvedbe evra:
Računovodski programi (glavna knjiga)
Programi za elektronski plačilni promet
Programi za fakturiranje
Programi za obračun plač
Pomožne knjige kupcev in dobaviteljev (terjatve in obveznosti)
Pomožne knjige za vodenje zalog (vrednotenje zalog)
Pomožne knjige za osnovna sredstva (amortiziranje)
Programi za vodenje proizvodnje (proizvodnja v teku)
Programi za finančno planiranje in spremljanje
Integrirani poslovni sistemi (ERP)
Sistemi za vodenje finančnih pogodb
Zgornji seznam finančnih informacijskih sistemov ni celovit. Pogosto spregledane kategorije informacijskih sistemov, na katere bo vplivala uvedbo evra so tudi:
Blagajne in ostali “POS” sistemi
Pomožni finančni sistemi, ki obdelujejo podatke pred vnosom v glavni poslovni sistem podjetja.
Finančni sistemi, ki se ne uporabljajo v računovodske namene (npr. kalkulacija stroškov, marketinški podatki). Ti sistemi so ponavadi spregledani, če se projekt uvedbe evra primarno vodi iz računovodstva.